Znova smo združili moči s priznano ilustratorko Nino Kovačič, ki je po naši zasnovi ustvarila namizno igro »Naš planet - naše pravice«. S pomočjo te igre se lahko mladi na zanimiv in dinamičen način seznanjajo z vplivom okoljske krize na človekove pravice.
Igra je zastavljena kot napredovanje po poljih do cilja, kjer se na igralni poti mladi seznanjajo s tem, kako lahko tudi sami skrbijo za okolje.
Njen sestavni del so tudi igralne kartice, na katerih so predstavljeni ljudje, ki se borijo za okolje in od oblasti zahtevajo ukrepanje.
Namizna igra je del novega projekta slovenske Amnesty
Namizno igro smo pripravili v okviru projekta*, v katerem na kreativen način spoznavamo povezanost okoljskih sprememb in človekovih pravic.
V njegovem okviru smo 29. septembra 2021 pripravili usposabljanje za pedagoške delavke_ce. Kliknite za informacijo z usposabljanja.
Pripravili pa smo tudi nekaj predlogov delavnic z okoljsko tematiko za samostojno izvajanje v razredih. Kliknite za predloge.
Fotografija: Igro je že preiskusil 3. c razred na OŠ Vrhovci.
Igro si lahko natisnete (kocko in igralne figurice si lahko izposodite od kake druge igre):
Več o povezanosti podnebnih sprememb in človekovih pravic
Pri podnebnih spremembah gre za vprašanje človekovih pravic: ne le zato, ker njihove posledice vplivajo na uživanje človekovih pravic, ampak tudi zato, ker je to človeški pojav, ki ga vlade lahko ublažijo.
Podnebne spremembe ogrožajo naš obstoj in škodljivo vplivajo na naše pravice do življenja, zdravja, hrane, vode, stanovanja in preživetja.
Kliknite tukaj za pdf, v katerem boste našli več o teh vprašanjih:
- Kaj so podnebne spremembe? Kaj jih povzroča ? Kakšne so njihove posledice? Na koga najbolj vplivajo? Zakaj so podnebne spremembe vprašanja človekovih pravic? Kdo je odgovoren za preprečevanje podnebnih sprememb? Kaj morajo narediti države? Kaj korporacije? Kaj počne Amnesty?
"Pravite, da bolj kot vse ljubite svoje otroke, pa vendar jim kradete prihodnost pred njihovimi očmi.”
Greta Thunberg, podnebna aktivistka in ustanoviteljica šolskih štrajkov za prihodnost.
Foto: Anders Hellberg
Zakaj gre za človekove pravice?
Podnebne spremembe ogrožajo naš obstoj in škodljivo vplivajo na naše pravice do življenja, zdravja, hrane, vode, bivališča in preživetja.
* Pravica do življenja
Podnebne spremembe ogrožajo varnost milijard ljudi. Najbolj očiten primer so ekstremni vremenski dogodki, kot so neurja, poplave in požari. Tajfun Yolanda na Filipinih je leta 2013 ubil skoraj 10.000 ljudi.
So pa še drugi, manj vidni načini, na katere podnebne spremembe ogrožajo življenja. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bodo podnebne spremembe med leti 2030 in 2050 letno povzročile 250.000 smrtnih žrtev zaradi malarije, podhranjenosti, driske in toplotnega stresa.
* Pravica do zdravja
Po mnenju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah bodo glavni vplivi podnebnih sprememb na zdravje vključevali večje tveganje za poškodbe, bolezni in smrt zaradi močnejših vročinskih vdorov in požarov; povečalo se bo tveganje podhranjenosti zaradi zmanjšane proizvodnje hrane v revnih regijah; povečana bo nevarnost bolezni, ki se prenašajo s hrano in vodo.
Otroci, ki so izpostavljeni travmatičnim dogodkom, kot so naravne nesreče, lahko trpijo zaradi posttravmatskih stresnih motenj. Učinki podnebnih sprememb na zdravje zahtevajo takojšen odziv. Globalno segrevanje lahko resno ogrozi zdravstvene sisteme in glavne globalne cilje na področju zdravja.
* Pravica do bivališča
Vsi imamo pravico do primernega življenjskega standarda za nas in naše družine, vključno z ustreznim bivališčem. Ekstremni vremenski dogodki, kot so poplave in požari, že uničujejo domove ljudi, zaradi česar so se prisiljeni odseliti. Suša, erozija in poplave lahko sčasoma spremenijo okolje, medtem ko dvigovanje morske gladine ogroža domove milijonov ljudi po svetu na nizko ležečih območjih.
* Pravici do vode in sanitarij
Vsi imamo pravico do pitne vode za osebno in domačo uporabo ter do sanitarij, ki zagotavljajo, da ostanemo zdravi. Kombinacija dejavnikov, kot so taljenje snega in ledu, zmanjšana količina padavin, višje temperature in dviganje morske gladine kažejo, da podnebne spremembe vplivajo na kakovost in količino vodnih virov in da bodo še naprej vplivale nanje.
Že več kot milijarda ljudi nima dostopa do čiste vode, podnebne spremembe pa bodo to še poslabšale. Ekstremni vremenski dogodki, kot so cikloni in poplave, vplivajo na infrastrukturo dobave vode in sanitarij, onesnažujejo vodo in tako prispevajo k širjenju bolezni. To bo vplivalo tudi na kanalizacijske sisteme, zlasti na mestnih območjih.
Amnesty poziva vlade po svetu:
• Naredite vse, kar je v vaši moči, da preprečite dvig globalne temperature za več kot 1,5 stopinje Celzija.
• Najkasneje do leta 2050 zmanjšajte izpuste toplogrednih plinov na ničelno stopnjo. Bogatejše države morajo to početi hitreje. Do leta 2030 morajo biti globalne emisije za polovico manjše kot leta 2010.
• Čim prej prenehajte uporabljati fosilna goriva (premog, nafta in plin).
• Poskrbite, da bodo ukrepi glede podnebnih sprememb izvedeni tako, da se ne bo kršilo človekovih pravic in se bodo zmanjšale neenakosti.
• Poskrbite, da bodo vsi, zlasti tisti, ki so jih prizadele podnebne spremembe ali prehod v gospodarstvo brez fosilnih goriv, ustrezno obveščeni o dogajanju in da bodo lahko sodelovali pri odločitvah o svoji prihodnosti.
• Skupaj si prizadevajte za pravično delitev bremena podnebnih sprememb − bogatejše države morajo pomagati drugim.
***
* Projekt »Za odprto, pravično in trajnostno Evropo v svetu – Projekt predsedovanja EU 2020–2022« sofinancirajo Evropska unija, Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za zunanje zadeve, izvaja pa Platforma SLOGA. Stališča in mnenja v nobenem primeru ne odražajo stališča ali mnenj financerjev.
