Vabimo na Noč knjige 2025

Na Noči knjige 2025 vam v branje predlagamo štiri knjige. Tri izmed njih obravnavajo temo izbrisa - največje množične kršitve človekovih pravic v Sloveniji, ki se je zgodila leta 1992, ko so slovenske oblasti iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisale 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk. Kliknite tukaj za več informacij o izbrisu. 

1. Andraž Rožman: Tega se ne da izbrisati 

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Tega se ne da izbrisati.

2. Tina Perić: Ćrtice

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Ćrtice. 

3. Katarina Keček: Okupatorjeva hči

Kliknite za spremljevalno gradivo za knjigo Okupatorjeva hči.

4.  Jon J. Muth: Tri vprašanja: po zgodbi Leva Tolstoja

Kliknite za spremljevalno gradivo za obravnavo knjige Tri vprašanja.

Dodatno podporno gradivo k vsem knjigam: Človekove pravice (kliknite).

Letos lahko na šolo povabite avtorje knjig o izbrisu ali izbrisane, da vam temo predstavijo iz prve roke. Kliknite tukaj za več informacij. 

Zgodbe o izbrisu skozi besede Andraža Rožmana

Avtor Andraž Rožman v svoji knjigi predstavi pripovedi izbrisanih prebivalcev in z njimi povezanih posameznikov.

»V knjigi Tega se ne da izbrisati sem med pogovori z okrog štiridesetimi izbrisanimi in njihovimi podporniki skušal ujeti trenutke, ki lahko pokažejo globino (travmatičnih) izkušenj, kar nas včasih pripelje na povsem nepričakovana polja človeške zavesti ali celo nezavednega. A skušal sem napisati tudi knjigo, ki izbrisanih ne prikazuje le kot žrtve, ampak kot akterje svojih življenje in skupnosti, in tako je nastalo pripovedovanje zgodovine skozi čustva, skozi paleto čustev, ki jo ljudje nosimo v sebi,« nam je povedal avtor.

Knjigo je izdala Založba Goga.

Izbris skozi perspektivo otroka, deklice, kasneje odraščajočega dekleta in ženske

Tina Perić je svojo zgodbo posvetila svoji družini s hudomušnim pripisom »liki so izmišljeni, dejanja nekoliko manj«. Ćrtice so roman o Miji in njeni družini, ki se ji je zgodil izbris. V romanu se tematika izbrisa obravnava skozi perspektivo otroka, deklice, kasneje odraščajočega dekleta in ženske. 

Dr. Milica Antić Gaber je v spremni besedi napisala: »Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – 'problem s papirji' –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno.«

Knjigo je izdala Založba Goga.

Katarina Keček o svoji zgodbi izbrisa v knjiga Okupatorjeva hči

»Kako preživeti, ko ti sistem vzame vse, starše, dom, varnost in pravice? Kako preživeti, ko te ni, pa vseeno si?«

Novinarka, publicistka in televizijska voditeljica Katarina Keček, tudi sama izbrisana, je svojo knjižno izpoved posvetila dediju in vsem izbrisanim, ki niso imeli priložnost povedati svoje zgodbe. 

V pretresljivem romanu opisuje leta po osamosvojitvi Slovenije, ko je zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva čez noč ostala brez statusa prebivalke, s tem pa tudi brez doma in denarja. 

Poiščimo odgovore na Tri vprašanja

Mladi Nikolaj išče odgovore na svoja tri vprašanja. Ker mu prijatelji kljub prizadevanju pri tem ne znajo pomagati, se po nasvet obrne k Levu, staremu in modremu želvaku, prepričan, da bo ta poznal vse tri odgovore. A na koncu si Nikolaj s svojim ravnanjem nanje odgovori kar sam.

Jon J. Muth je svoje študije zena in ljubezen do del Tolstoja združil v to globoko, a preprosto knjigo o sočutju in življenju v tem trenutku.

Knjigo je izdala Založba BP.

Raznolike aktivnosti na Noči knjige 

Vsako leto predlagamo šolam v branje knjigo (letos smo se odločili predlagati štiri), ob tem pa pripravimo tudi spremljevalno gradivo, s pomočjo katerega lahko v knjigi obravnavano tematiko osmislite z vidika človekovih pravic. 

Sodelujoče šole nas vedno znova navdušijo s svojimi aktivnostmi na prireditvi. Branje obogatijo z ustvarjanjem, kuhanjem, prepevanjem, prenočevanjem v šoli, gostovanji ...

Katere knjige smo doslej predlagali v branje? 

• * Leta 2014 smo začeli sodelovanje s slikanico Jagoda, ki v treh jezikih pripoveduje zgodbo romske deklice.
• * Leta 2015 smo se s prebiranjem Avtobusa Rose Parks (Fabrizio Silei) spominjali pogumne temnopolte aktivistke Rose Parks.
• * Leta 2016 smo prav tako predlagali dve knjigi Moji odeji (Freya Blackwood) in Seedfolks (Paul Flesichman).
• * Leta 2017 smo v knjigi Dreams of Freedom prebirali misli izjemnih ljudi, ki so se trudili za boljši svet.
• * V 2018 so mladi z nami spet lahko prebirali dve knjigi: čudovit prevod Lennonove Imagine, ki jo je prepesnil Milan Dekleva in naslovil Pomisli, ter knjigo o Splošni deklaraciji človekovih pravic Vsi se rodimo svobodni.
• * Leta 2019 so prišle na vrsto Pogumne punce avtorica Nike Kovač, s katero so mladi bralke in bralci spoznavali ženske iz preteklosti, ki so stopile iz okvirjev in/ali uspele.
• * Leta 2020 pa smo skupaj prebirali Priklenjenega slona Jorga Bucayja.
• * Leta 2021 smo prebirali knjigi Nusret in krava (Anja Tuckermann) in Mogoče (Kobi Yamada). 
• *Leta 2022 smo skupaj brali Pisma tebi (Nika Kovač) in Mavrična ribica, na pomoč! (Marcus Pfister). 
• *Leta 2023 smo raznolikost družbe obravnavali s knjigama Vrtiljak (Tülin Kozikoglu) in Sinica in taščica (Goran Vojnović). 
• *Leta 2024 smo obravnavali knjige Gobje prigode (Iza Cedilnik Štrukelj), Nekaj črnega (Reza Dalvand) in Na dvorišču ni ograje (Feri Lainšček)

Sijajna književna polica, kajne? Na tej povezavi najdete celoten arhiv dosedanjega sodelovanja na Noči knjige.

Nosilca projekta sta Društvo festival Sanje in Založba Sanje, prireditev pa ima še številne soorganizatorje, med njimi tudi slovensko Amnesty.