Danes so predstavniki Izobraževalnega centra Eksena predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju predali slovenski prevod UNESCOVE deklaracije o načelih strpnosti. V ta namen je predsednik podal tudi izjavo, med katero je poudaril, da strpnost ni nevarnost za svobodo, je njen pogoj. "Nosimo odgovornost, da smo spoštljivi drug do drugega. Sebe in vse nas pozivam k strpnosti. Vsak naj pove, kar misli, a na spoštljiv način, ki ne bo prizadel drugih," je še dejal.
Na dogodku sta kratko izjavo o strpnosti podali še varuhinja človekovih pravic, gospa Vlasta Nusdorfer, ter Marjutka Hafner, direktorica Urada Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.
V imenu Amnesty International Slovenije je zbrane nagovorila direktorica Nataša Posel. Med drugim je opozorila, kako je danes več kot očitno, kako potrebna je vsaka razprava, ki odpira pot strpnosti - najsi gre za primer vrstniškega nasilja nad novim učencem druge narodnosti, svinjsko glavo na gradbišču džamije ali razprave o beguncih.
Njen govor objavljamo v celoti spodaj:
"Spoštovani predsednik gospod Pahor,
v svojem imenu in v imenu Amnesty International Slovenije se zahvaljujem za vabilo in priložnost, da skupaj pospremimo v življenje prevod Deklaracije o načelih strpnosti. Hvaležna sem vam, da ste temi strpnosti dvignili pomembnost in vidnost s tem, da ste sprejemu Deklaracije o načelih strpnosti namenili poseben dogodek. Ne zgolj zato, ker je o vrednotah, ki tvorijo vezno tkivo naše družbe, potrebno govoriti neprestano in jim vedno znova prepoznavati in pripisovati pomen in pomembnost, ampak tudi zato, da se z vedno vnovičnim naslavljanjem strpnosti vedno bolj učimo, kaj strpnost je, in ji odstiramo morebitne iluzije samoumevnosti, ki jih kot družba utegnemo imeti; na primer iluzijo, da je strpnost že zgolj toleriranje nekoga, iluzijo, da marginalizacija ali odrekanje pravic določeni skupini ni manifestacija nestrpnosti, ali iluzijo, da sta mir in obstoj družbe možna brez strpnosti in spoštovanja različnosti.
Najsi gre za primer vrstniškega nasilja nad novim učencem druge narodnosti, svinjsko glavo na gradbišču džamije ali razprave o beguncih, tudi danes je več kot očitno, kako potrebna je vsaka razprava, ki odpira pot strpnosti. V Amnesty International Slovenije globoko verjamemo, da je strpnost, tako kot spoštovanje človekovih pravic, treba učiti in privzgajati že od zelo mladih let. Ali z besedami 4. člena deklaracije: Izobraževanje je najbolj učinkovit način za preprečevanje nestrpnosti. To se odraža tudi v našem poslanstvu, saj je eden naših najpomembnejših stebrov dela prav učenje človekovih pravic; med drugim mrežo preko 900 učiteljev redno mesečno opremljamo z didaktičnimi gradivi in predlogi za aktivnosti.
Vendar pa je za strpnost družbe ključno tudi ravnanje države – političnih voditeljev in oblasti. S svojim ravnanjem dajejo po eni strani vzor državljanom, po drugi strani pa je njihova odgovornost, da strpnost, če uporabim besede iz deklaracije o načelih strpnosti, postane ne samo moralna dolžnost, ampak tudi politična in pravna zahteva. Pomembne so torej besede - da voditelji k strpnosti pozivajo - kot predsednik to počnete že drugič ta teden - in primere nestrpnosti jasno in dosledno obsojajo. Pomembna je zakonodaja, ki mora zagotavljati spoštovanje človekovih pravic. In pomembno je dobro uresničevanje take zakonodaje.
Seveda je jasno, da v družbi glede vseh zadev ni soglasja. Za nobeno vlado, ki se deklarira na spoštovanju človekovih pravic, pa ne sme biti dilem omahovanja v pozivanju in uresničevanju strpne družbe. Deklariranje enakopravnosti ne sme hkrati puščati romskih družin brez vode ali istospolno usmerjenih brez celovitega obsega pravic; ne sme biti deklariranja solidarnosti in pričakovanja le-te od Evrope, in hkrati odvračanja beguncev in omejevanja njihovih pravic, če se ustavim ob danes aktualni obravnavi Zakona o mendarodni zaščiti. Neskladnost besed in dejanj sporoča nejasnost stališč in vrednot tudi državljanom - in tako stanje mora vsaka vlada preseči."