V okviru Festivala dokumentarnega filma smo včeraj in danes organizirali izkustvene delavnice, kamor smo povabili mlade iz vse Slovenije. Med delavnico so se ustavili na treh postojankah:
- Naši prostovoljci so izdelali hiško iz kartona, veliko zgolj 12 kvadratnih metorv, udeleženci delavnice (skupina 15-20 učencev) pa so se vsi morali nekako nagnesti vanjo. To pa še ni bilo vse - morali so tudi označiti, kje bi vsi skupaj lahko spali, jedli, se umivali, kam bi postavili stranišče ... Tako so se postavili v kožo ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih.
- Prosili smo jih, naj sabo prinesejo svoje najljubše plišaste igrače. Med delavnico igrače posedli v ladjice in jih popeljali na potovanje čez razburkano Sredozemsko morje. Poskrbeti so morali, da med potjo ne padejo v morje. Ob tem so se z izvajalkami delavnic pogovarjali, kako nevarna je takšna pot za begunce, ki iz svoje domovine bežijo zaradi vojne ali preganjanja (zaradi npr. spola, barve kože, veroizpovedi ...), koliko med njimi je otrok in če tudi sami poznajo kakšnega begunca ali migranta.
- Na zadnji postaji so si ogledali film o življenju beguncev in lanski zmagovalni film z natečaja kratkih dokumentarnih filmov ter nato razpravljali o tematiki.
Delavnic se je skoraj 100 učencev in učenk s treh različnih šol, ki so po lastnih besedah zelo uživali in se naučili veliko novega, zato nam je bilo kar malo žal, ko smo morali "prisilno" porušiti našo hiško iz kartona.
Kaj so po delavnici dejali udeleženci?
"To znanje je koristno, saj lahko vemo kako živijo reveži in begunci, tako da se ne pritožujemo za malenkosti."
"Všeč mi je, da se nam je odprl nov pogled v svet."
"Naučil sem se, kako imamo jaz in moji sošolci veliko srečo, da imamo zagotovljen dom, hrano, šolanje oz. izobraževanje ter ljubezen."
Na pot čez Sredozemlje se je podal tudi polarni medved.
Mislite, da je uspešno prišel na cilj? Številnim beguncem to žal ne uspe.
Gradnje hiške iz kartona so se lotili prostovoljci ...
... porabili so približno 40 škatel, skoraj 80 kvadratnih metrov valovite lepenke in ogromno lepilnega traku, lepila in sponk.
Čez štiri ure so ponosno stali pred hiško. Po delavnici so jo žal morali tudi "porušiti". Vendar je bila rušitev zelo nadzorovana, tako da jo bomo lahko postavili še kdaj.